Kdor obdeluje vrt, ne sme zamuditi prednosti lastnega kompostiranja. Pri specializiranih prodajalcih so na voljo različne posode za kompostni kup, vendar lahko brez posebnega truda tak kompost naredite tudi sami.
Kako lahko sam zgradiš kompostni kup?
Za izdelavo lastnega komposta lahko uporabite les, palete, kamne, žico, avtomobilske gume ali bale slame. Pomembna sta bivalna površina in dobro kroženje zraka. Lesene kompostnike je najlažje sestaviti sam in nudijo učinkovito kompostiranje.
Naredite si svoj kompost
Klasično je kompostnik, ki ga sami izdelamo, narejen iz lesenih letvic. Vendar imate na voljo še veliko drugih možnosti za enostavno »skrivanje« komposta v posodo. Toda ne glede na to, kaj uporabljate, v gradbenem materialu pustite dovolj vrzeli, da omogočite kroženje zraka. Proces gnitja zahteva veliko svežega zraka, zato se ne zgodi pod tesnilom.
Leseni kompostnik
Če želite zgraditi kompostnik iz lesa, uporabite les, ki je čim bolj neobdelan. Čeprav je obdelan les dlje zaščiten pred gnitjem, veliko uporabljenih sredstev za zaščito lesa vsebuje strupene kemikalije ali težke kovine. Lahko pa žagan les obdelate tudi sami, na primer z naravnim lanenim oljem. Tudi najnižji del lesenega kompostnika je pogosto kritičen, saj zaradi stalnega stika z vlažno prstjo hitro zgnije. Tukaj zgradite zaščitno podlago iz ploščatih kamnov, opeke ali (lomljenih) tlakovcev in najprej prekrijte v zemljo zabite lesene stebre s kovinskim ovojom.
In takole izdelaš kompostnik iz lesa sam:
materiali | Potrebna količina | Dimenzije |
---|---|---|
Leseni stebri ali kvadratni les | 4 | dolg približno 150 centimetrov |
Lesene letvice | 4 | pribl. Dolžina 100 centimetrov |
Deske | 28 | pribl. Dolžina 100 centimetrov |
Nohti | – | dolg vsaj 3 centimetre |
Lesni vijaki | – | vsaj 6 centimetrov dolg |
Leseni kompostniki so praktični, poceni in jih je enostavno sestaviti sam
Navodila po korakih:
- Najprej izmerite želeno talno površino.
- Odstranite morebitno travo, tako da bo kompost na goli zemlji.
- Odstrani kamenje in plevel.
- Zdaj zabijte štiri lesene količke v vogale.
- Oblikovati morata kvadrat in vsak mora biti približno 90 centimetrov narazen.
- Koli naj bodo približno 50 centimetrov globoko v zemlji.
- Sedaj pritrdite plošče na stranske stene in zadnjo steno.
- Med deskami pustite cca tri centimetre razmaka, to je potrebno za prezračevanje.
- Sedaj zgradi sprednjo stran. Pritrdite štiri lesene letvice tako, da tvorijo kvadrat.
- Sedaj privijte preostale deske čez ta kvadrat. Ne pozabite na reže za prezračevanje!
- Pritrdite vhodna vrata s pomočjo tečajev, tako da jih je mogoče enostavno odpreti za odstranitev komposta.
Ko to storite, lahko zdaj napolnite končano kompostno posodo.
Kompostnik iz palet
Nakup lesenih desk in stebrov v trgovini s strojno opremo je lahko precej drag. Torej, če jih lahko organizirate nekje poceni ali imate celo nekaj na prostem, lahko uporabite tudi lesene palete za izdelavo kompostnika. Ni nujno, da so to standardizirane euro palete, saj jih lahko po potrebi tudi sami razrežete na zahtevane mere.
Ta videoposnetek vam prikazuje, kako sami sestavite kompostnik iz preprostih lesenih palet v jasnih navodilih po korakih:
video: Youtube
Kompostnik iz kamnov
Kompostne posode iz kamnov so bistveno bolj trpežne od lesenih, zanje lahko uporabite perforirano opeko (dobro za prezračevanje!) ali kamnite plošče (kot so odpadne plošče za pločnike). Oboje lahko obzidamo v nizek zid - ta ne sme biti višji od približno enega metra - ali pa ga stabilno zasidramo s kovinskimi oporniki. Pustite sprednji del odprt ali ga pokrijte s primernim, zračnim materialom. Za to je primerna stara preproga.
Žični kompostnik
Iz žične mreže lahko naredite posodo za kompost, ki je hkrati poceni in se hitro postavi. In takole deluje:
- Zabijte štiri lesene stebre, dolge približno 150 centimetrov, v zemljo približno 50 centimetrov globoko.
- Narazen morata biti približno 75 do 90 centimetrov.
- Stebre obdajte z žično mrežo z ozkim očesom, ki jo na stebre pritrdite s sponkami.
- Pustite sprednji del odprt.
- Odrežite odvečno žično mrežo.
- Zdaj potisnite karton med drog in žico, da ostane stabilen in ne pade ven.
- Zgradite kompostni kup.
- Pokrijte posodo (npr. z odpadno preprogo), da jo zaščitite pred vremenskimi vplivi.
Čeprav karton zelo hitro zgnije, ga je mogoče vedno enostavno zamenjati.
Kompostnik iz avtomobilskih gum
Ni vam treba pustiti, da stare avtomobilske gume zgnijejo na odlagališču, ampak jih lahko zložite eno na drugo in jih čudovito uporabite kot trpežne posode za kompost.
Kompostnik za slamnate bale
Slamnate bale so primerne kot kompostniki in jih lahko tudi sadimo
Zložene slamnate bale so primerne tudi kot posode za kompost. Slama zelo dobro izolira, zato se že majhne količine komposta pri tem načinu bolj segrejejo kot pri klasičnih posodah. Slama sčasoma zgnije in postane tudi del komposta, vrhnje bale pa lahko posadimo tudi z vsemi vrstami rož in zelenjave. Za to so na primer primerni (grm) paradižniki, kumare, bučke, buče, nasturcije ali celo petunije. Za sajenje v slamo izkopljemo jamice, jih napolnimo z zemljo in poskrbimo, da rastline redno dognojujemo in zalivamo – sama slama je precej revna s hranili. Ne pozabite zavarovati zloženih slamnatih bal s količki, zabitimi v tla od zunaj, sicer se lahko prevrnejo.
Izlet
Je mobilni kompostnik uporaben?
V bistvu mora kompostni sistem vedno ostati na fiksni lokaciji in ne sme "tavati". Ko kompostni kup zažene, je v tleh bogato življenje, sestavljeno iz koristnih bakterij, gliv in črvov, ki ponovno »okužijo« naslednji kup in tako poskrbijo za dobro gnitje. Vendar pa lahko kuhinjske odpadke in druge odpadke iz kompostiranja najprej zbirate v manjših posodah in jih pozneje prenesete na pravi kompost.
Dobri razlogi za kompostnik
»Kompostiranje se ne razlikuje veliko od peke tort. Najprej morate imeti prave sestavine v pravih količinah« (Wolfgang Storl, avtor številnih vrtnarskih knjig)
Strogo povedano, za pripravo komposta ni potrebna posoda, navsezadnje vrtni odpadki čudovito gnijejo na prostem. Vendar pa obstaja nekaj točk v prid uporabi kompostnika:
- Semena plevela: pleveli se hitro naselijo v kompostnih kupih z odprtimi plastmi. Vendar pa ni tako verjetno, da jih boste našli v posodah – še posebej, če imajo pokrov.
- Dež: Pokrita posoda preprečuje izpiranje dragocenih hranilnih snovi iz komposta, kar se neizogibno zgodi ob dežju. Kot pokrov lahko uporabite tudi staro preprogo ali plastično folijo.
- Razvoj toplote: Za hiter proces gnitja (bakterije obožujejo toploto!) je potreben dober razvoj toplote, čeprav se kompost bolje segreje v posodi.
- Potreba po prostoru: Odprt kompostni kup zahteva več prostora kot posoda za kompost, zgornja plast pa se hitro izsuši.
- Naročilo: V posodi za kompost je kompostni kup preprosto videti bolj urejen kot tisti, ki leži na prostem.
Kompostiranje brez zabojnika
Namesto da zgradite zabojnik ali preprosto vržete vse kompostne materiale na kup, lahko ustvarite tudi tako imenovani kompostni kup. Sestavine zložimo po določenem principu - glej sliko - in jih na koncu pokrijemo. Za klasičen kompostni kup priporočamo širino osnove do dva metra in največjo višino okoli metra in pol. Večje dimenzije niso priporočljive, sicer najemnina ne bo stabilna. Tradicionalno je takšen kup postavljen v obliki trapeza, sveže odpadke pa morate vedno nabirati z zadnje strani in odstraniti končni kompost na sprednjem koncu.
Da se kompostni kup harmonično prilega celotni sliki in ne moti videza, ga lahko spomladi posadite z bučo. Močne bučne rastline hitro prerastejo najem in poskrbijo tudi za boljšo notranjo klimo.
Izlet
O pomenu življenja pod zemljo
Nekatera navodila za izdelavo kompostnikov priporočajo postavitev na temelj. Bodite prepričani, da se vzdržite takšnih priporočil, saj je živa podlaga potrebna za zdrav proces gnitja. Le tako lahko talni organizmi migrirajo iz podtalja v kompostni kup in tam opravljajo svoje delo. Poleg tega lahko kompostni kup, ki je spodaj zaprt, postane preveč moker. Zato morate za kompostne kupe na ilovnatih tleh vedno načrtovati drenažno plast peska.
Pogosta vprašanja
Mi lahko sosed prepove kompostiranje?
V bistvu vam sosed ne sme prepovedati uporabe kompostnega kupa, tudi če se mu zdi “neurejen”. Vendar pa ste dolžni zanj ustrezno skrbeti, da vašega soseda ne bosta motila mrčes ali smrad. Mimogrede, nekatere občine subvencionirajo kompostiranje tako, da vam financirajo kompostnik. Samo vprašajte lokalno upravo!
Ali res lahko kompostiraš na balkonu?
Pravzaprav lahko kompostirate na balkonu, za kar lahko kupite majhne plastične posode pri specializiranih prodajalcih (601,00 € na Amazonu) (zelo pomembno: s pokrovom!). Upoštevajte pa, da ti kompostni kupi niso dovolj veliki, da bi proizvedli potrebno toploto, zato jih morate »cepiti« s črvi ali posebnimi mešanicami bakterij.
Česa nikakor ne smemo dati na kompost?
V vsakem primeru so mačji pesek, pasji iztrebki, koks in premogov pepel, mlečni izdelki, ribji in mesni odpadki, olja in maščobe, časopisi in revije, embalaža (npr. tetrapaki), semena plevela neprimerna za kompost Deli rastlin, okuženi z boleznimi ali škodljivci.
Ali obstajajo domača zdravila, ki se lahko uporabljajo kot pospeševalnik komposta?
Pospeševalce komposta lahko kupite pri specializiranih prodajalcih, lahko pa jih enostavno izdelate tudi sami. Za ta namen so primerni na primer listi gabeza ali koprive ali gnoj iz njih, vrtno apno (brez dodatkov!), perutninski gnoj (svež ali posušen) in amonijev sulfat.
Nasvet
Iz prožnih lešnikovih ali vrbovih vej lahko spletete tudi privlačno posodo za kompost.