Pod imenom 'Dren' (Cornus) ali rogoz je rod rastlin s približno 55 različnimi vrstami, ki je razširjen na severni polobli sveta. To so grmi ali majhna drevesa, od katerih so nekatera - med drugim. Drenel (Cornus mas) in rdeči dren (Cornus sanguinea) – sta tudi domača pri nas. Večina vrst je rahlo strupenih za ljudi in živali, v nekaterih primerih pa se lahko iz plodov naredi tudi marmelada ali sadni sok.
Ali so rastline drena strupene?
Večina vrst drena je rahlo strupenih, največ toksinov pa vsebujejo listi, lubje in korenine. Stik s kožo lahko pri občutljivih ljudeh povzroči draženje, uživanje sadja lahko povzroči slabost, drisko in bruhanje.
Zlasti listi, lubje in korenine vsebujejo toksine
Toksičnost različnih vrst drena se precej razlikuje, čeprav je večina le rahlo strupenih in lahko zato povzroči le manjše simptome zastrupitve, če pride do najhujšega. Občutljivi ljudje in otroci se lahko ob stiku kože z različnimi deli rastline odzovejo z draženjem ali izpuščaji, saj se toksini kopičijo predvsem v listih, lubju in koreninah. Nenamerno uživanje teh delov lahko povzroči slabost, drisko in bruhanje. Precej bolj ogroženi so majhni hišni ljubljenčki, kot so zajci, morski prašički ali mačke, za katere ima lahko večina drena usodne posledice.
Plodovi nekaterih vrst drena so užitni
Plodovi drena so praviloma, če že ne strupeni (le pri nekaterih vrstah), pa vsaj surovi neužitni. So zelo kislega okusa in se zato verjetno ne zaužijejo v večjih količinah prostovoljno. Koščičasto sadje je zelo okusno le pticam in divjim živalim, zato je dren pomemben vir hrane za te živalske vrste. Plodove rdečega drena in drena lahko človek uživa tudi kuhane (tj. predelane v marmelado ali sadni sok). Vsebujejo veliko vitamina C.
Nasvet
Malinam podobni plodovi japonskega drena (Cornus kousa) ali kitajskega drena (Cornus kousa var. chinensis) naj bi bili tudi užitni – kuhani.
