V tropski Južni Ameriki izvirajo različne vrste mimoz. Od številnih vrst pa lahko pri nas samo eno gojimo kot sobno rastlino. Nega ni tako enostavna – mimoze ne veljajo brez razloga za dive v rastlinskem svetu.
Koliko vrst mimoz obstaja in katere so primerne za sobne rastline?
Poznanih je približno 500 vrst mimoz, ki večinoma izvirajo iz Južne Amerike. Mimosa pudica je edina vrsta, ki se goji kot sobna rastlina in je znana po svojih nežnih listih, ki se zložijo ob dotiku.
Koliko vrst mimoz obstaja?
Zaenkrat se domneva, da obstaja okoli 500 različnih vrst mimoz. Vendar se samo ena vrsta goji v zaprtih prostorih, in sicer mimoza pudica, ki je na voljo v različnih sortah.
Vendar posebnih vrst mimoz v trgovinah ni enostavno dobiti. Mimoze tudi ne ponujajo tako pogosto. Hobi vrtnar mora navadno le sam posejati to sobno rastlino. Vendar pa je razmnoževanje s semeni precej enostavno.
Nega mimoze ni enostavna
Ni zaman, da občutljivim in bolehnim ljudem rečejo mimoza. Rastlina izpolnjuje ta kliše, saj zanjo ni lahko skrbeti.
Mimoza bo uspevala le, če sta nega in lokacija optimalni. Pomembno je pravilno zalivanje. Vse vrste mimoz ne prenesejo niti popolne suhosti niti preveč vlage.
Mimoze je zelo težko tudi pravilno prezimiti, zato se te sobne rastline običajno gojijo samo kot enoletnice.
Posebnosti mimoze
Posebnost, ki prizadene vse vrste mimoz, je naredila rastlino še posebej zanimivo za hobi vrtnarje. Njihovi pernati listi se zložijo skupaj, ko se jih mehansko dotaknete, na primer s prstom ali blizu vžigalice.
To pogosto sproži verižno reakcijo, pri kateri se vsi listi postopoma zložijo skupaj. Mimogrede, veter ali dežne kaplje ne povzročijo, da se zloži. Temperatura okolja mora biti tudi najmanj 18 stopinj. Po približno pol ure se listi spet odprejo.
Ni priporočljivo pogosto izzvati reakcije listov. Nekatere sorte mimoz so zaradi tega napora zelo obremenjene in potrebujejo veliko časa, da si opomorejo. Zato se ne dotikajte listov ali se jim preveč približujte z vžigalniki in vžigalicami.
Nasvet
Drugo ime za mimozo je »rastlina sramotnega pomena«. Spada v družino stročnic. Pri gojenju v zaprtih prostorih lahko podgrm doseže višino 50 centimetrov.