Ta trpežna rastlina zraste do enega metra visoko in spremeni posteljo v morje zelene barve. Toda veliko pomembnejše od lepega pogleda je tisto, kar sledi. Iz gojenja lucerne lahko pridobimo tri koristi.
Kako gojiti lucerno na vrtu?
Za uspešno pridelavo lucerne od marca sejte semena na široko na zrahljana tla, revna z dušikom, na sončnih legah. Pobirajte do štirikrat na leto za krmo ali zeleno gnojilo ter v kuhinji uporabite nežne liste in zrela semena.
Ko je vredno saditi
Če na svojem vrtu gojite lucerno, lahko pričakujete naslednja darila od:
- zeleno gnojenje z dušikom
- zrahljana zemlja
- Hrana za živali
Nasvet
Alfalfa je užitna tudi za ljudi. Mladi listi obogatijo solate, iz semen lahko vzgojimo tako imenovane kalčke lucerne.
Lokacija za gojenje
Kot zeleno gnojilo lahko posadite to rastlino metulja na območjih, ki bi jim lahko koristilo obnavljanje zalog dušika. Zahvaljujoč globokim koreninam je mogoče tudi zbito zemljo ponovno zrahljati, če je potrebno z večletno obdelavo.
Če želite gojiti lucerno kot hrano zase ali kot krmo za živali, ji ponudite sončno in suho mesto. Tla je treba tudi globoko zrahljati s prekopavanjem in obogatiti s kompostom.
Idealni čas setve
Če želite lucerno požeti v istem letu, morate seme posejati zgodaj spomladi. To bo mogoče od marca. Pri zelenem gnojenju pa lahko traja dlje. Datum pridelave se lahko prestavi najkasneje do konca avgusta.
Semena in setev
Če še nimate semen, jih lahko ugodno kupite v trgovinah. Priporočena količina semena je 2 grama na m².
- Razširite semena na široko
- pribl. Delajte 1 cm globoko v zemljo
- dobro zalij
- pokrijemo do kalitve (za zaščito pred pticami)
Žetev
Pobiranje je možno do štirikrat letno s košnjo lucerne za krmo. Če jih gojimo več let, je treba rastlinam pustiti, da cvetijo enkrat letno.
Mlade, nežne liste lahko nabirate kadar koli za solate, juhe ali omake, zrela semena pa lahko nabirate nekaj časa po cvetenju.
Uporabi kot zeleno gnojilo
Če se lucerna uporablja izključno kot zeleno gnojilo, jo pustimo stati čez zimo. Spomladi rastline popolnoma zakopljemo v zemljo, kjer se ob gnitju sprosti shranjeni dušik.
