Humus – kot ve vsak ljubiteljski vrtnar – je nekaj izjemno dragocenega za vrt. Toda tudi nekateri poznavalci rastlin ne morejo natančno odgovoriti, kaj točno je. V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali, iz česa je humus, kako nastane in kaj lahko naredi na vrtu.
Kaj je humus in kakšen pomen ima za vrtno zemljo?
Humus je razpadli del organskega materiala v zemlji, ki ga sestavljajo rastlinski in živalski ostanki. Deluje na plodnost in vsebuje pomembna hranila, kot so dušik, fosfor in žveplo. Humus izboljša strukturo tal in zadrževanje vode v vrtnih tleh.
Kaj pravzaprav je humus?
Definiranje humusa na prvi pogled ni težavno: dejansko se nanaša samo na razpadli del organskega materiala v zemlji ali tistega, ki je v procesu razgradnje. Njegov dvojnik ali bolje rečeno njegov predhodnik je detritus – nerazpadli del. Preostali delež v mineralnih tleh sestavljajo živi organizmi – biomasa.
Vendar pa se stvari začnejo zapletati, ko upoštevamo proces razgradnje organskega materiala. Ker je meja med razpadlim in nerazpadlim materialom lebdeča. In to predvsem zato, ker gre proces razgradnje skozi več stopenj in točnega "časa smrti" materiala ni mogoče natančno določiti.
Pri razgradnji nastaneta dve različni vrsti humusa - hranilni in trajni humus. Te vrste humusa se razlikujejo po trajnosti, ki je odvisna od razgradljivosti njihovih sestavin. Hranilni humus je sestavljen iz polovice hitro razgradljivih ogljikovih hidratov in druge polovice iz lignina. Po drugi strani pa lahko trajni humus - ki je v bistvu le kasnejša stopnja razgradnje - zdrži tisoče let kot stabilna organska snov.
Izlet
Vsebnost humusa v tleh
Vsebnost humusa je običajno precej nizka. Povprečna srednjeevropska prst (tj. meljasta do peščena ali ilovnata ilovnata prst) ga vsebuje le med 1 in 15 %. Izjema so šotna tla (opredeljena kot tla z najmanj 30 centimetri šote), kjer je lahko vsebnost humusa okoli 80 %. Večina humusa leži v zgornji plasti zemlje.
Za ponazoritev dejanskih povprečnih vrednosti je tukaj pregled vsebnosti humusa v tleh Nemčije. To izhaja iz rezultatov študije Zveznega inštituta za geoznanosti in naravne vire v okviru projekta »Vsebnost organskih snovi v vrhnji plasti tal v Nemčiji«. Od leta 1985 do 2005 je bilo ovrednotenih okoli 9000 podatkov o profilu tal za tri najpogostejše vrste rabe zemljišč v Nemčiji – poljedelstvo, gozdarstvo ter gozdarstvo in travinje.
Kmetijska dežela | Gozdarstvo/Gozdarstvo | Travnik | |
---|---|---|---|
vsebnost humusa | 1 do 4% | 2 do 8% | 4 do 15% |
Kako nastane humus?
Humus je ustvarjen iz organskega materiala v zemlji - kaj točno je to? Predvsem seveda ne več žive rastline in deli rastlin, kot so odmrli les, odpadlo listje ali ostanki korenin. Toda to vključuje tudi ostanke živali, kot so kožne obloge, ščetine ali iztrebki.
Med razgradnjo gre organski material skozi več stopenj, v katerih potekajo različne biokemične reakcije in mehanski procesi. Te stopnje so naslednje:
1. Predhodna faza
V predhodni fazi razgradnje med seboj reagirajo samo organizmu lastne snovi, na primer v obliki oksidacije ali hidrolize. Struktura celice še vedno ostaja nedotaknjena, kar pomeni, da ostaja zunanja oblika.
2. Začetna faza
V začetni fazi poleg drugih biokemičnih reakcij poteka tudi mehansko izpiranje, na primer amino in drugih kislin. Pri tem sproščene snovi pritegnejo veliko število mikroorganizmov, ki se z njimi hranijo.
3. Faza drobljenja
Črvi in druge žuželke razgradijo organski material
V fazi drobljenja je material – kar ni presenečenje – močno razrezan. In sicer tako imenovano makrofavno, to so črvi, pajki, žuželke in polži. Pojedo dele materiala, ga izločijo na drugačen način in predelajo v zemljo.
4. Faza demontaže in predelave
Nazadnje fragmente razgradijo encimi. Pri tem na koncu nastanejo tudi anorganske snovi, kot sta voda ali dušikov dioksid. Ta proces na koncu ustvari mineralne in težko razgradljive materiale, kot je lignin, ki ga predvsem razgradijo in pretvorijo glive. To tako imenovano mineralizacijo (t. i. ozemljitev) imenujemo tudi glineno-humusni kompleks, to je povezava med organskimi in anorganskimi fragmenti. Predvsem pa huminske snovi v kombinaciji z glinenimi minerali poskrbijo za dragoceno drobljenje humusa, ki zagotavlja njegovo strukturiranje tal ter sposobnost zadrževanja vode in hranil.
Iz česa je humus?
Na to ni mogoče odgovoriti na splošno. Sestava organskega materiala, ki razpade v humus, je vedno različna – odvisno od rastlinskih in živalskih vrst, katerih zapuščina se lokalno združuje. (in tudi njihova starost!)
Vrsta humusa se meri predvsem na podlagi razmerja med dušikom in ogljikom. Dušik je dragocena sestavina za spodbujanje rasti. Poleg tega humus vsebuje tudi fosfor in žveplo, ki sta prav tako pomembni snovi, ki spodbujata rast rastlin.
Pomen humusa
Humus vsebuje veliko dragocenih hranil
Humus ima predvsem pomen za uravnavanje vodnega ravnovesja, oblikovanje strukture in spodbujanje rodovitnosti tal. Predvsem pa so za rast rastlin bistvene snovi dušik, žveplo in fosfor, ki jih vsebuje. Poleg tega drobljiva konsistenca humusa deluje kot spužvasta struktura, ki zemlji učinkovito pomaga pri soočanju s pomanjkanjem in presežki vode. To pomeni, da je voda v tleh dlje časa na voljo flori in favni, poplave pa zlahka absorbirajo.
Zaradi njegove porozne strukture je humus tudi učinkovit filter za onesnaževala, kot so ostanki pesticidov.
Humus lahko veže tudi CO2 – tisoče let.
Za kaj se uporablja humus?
Humus se običajno uporablja za obogatitev vrtnih tal s hranili, za shranjevanje vode ali preprečevanje izsuševanja in za zaščito tal. To predvsem pomeni, da se pomembni organizmi v tleh, zlasti mikrofavna, počutijo še posebej dobro pod zaščitno plastjo zastirke in pridno spodbujajo obogatitev s humusom.
Pri spodbujanju humusa v vaši vrtni prsti upoštevajte naslednje:
- pred zimo nanesite kompost ali zastirko za zaščito pred mrazom in najprej odstranite plast spomladi, da omogočite soncu in toploti dostop do tal
- še posebej temen kompostni material je koristen za ogrevanje tal spomladi
- Za obogatitev humusa, katerega surovine lahko nadzorujete, je bolje uporabiti svoj kompost. Humusna tla iz obratov za kompostiranje ali konvencionalnega kmetijstva so pogosteje onesnažena s kemičnimi onesnaževali, smolami, glivami in semeni plevela. Če sami delate kompost in s tem humus ter dosledno vrtnarite brez uporabe kemičnih pesticidov, boste dobili najboljši »organski humus«.
- Dodatna inokulacija z rastlinskim gnojem, ki vsebuje dušik (predvsem iz kopriv) spomladi, naredi uporabo zastirke še bolj učinkovito. Predvsem daje rastlinam začetni zagon pri setvi
- Nanesite plast zastirke, ki je dovolj debela, da plevel ne more zavzeti območja.
Mulč ščiti pred plevelom in izsušitvijo
Obstaja – poleg hranilnega in trajnega humusa – v kozmosu humusa še veliko drugih razlik. Razlikujemo predvsem med sestavo vhodnih snovi in posledičnimi učinki. Različne rastline in živalski ostanki vsebujejo različne snovi, ki ustrezno vplivajo na tla.
Če želite sami izdelati humus, je najboljši način za to s standardnim vrtnarskim kompostiranjem in vgradnjo kompostne zemlje v zemljo, kjer lahko nato ustvarite humus s pomočjo lokalne talne favne in mineralov. Tudi preprosto mulčenje ustvari hranljivo humusno plast na zgornji plasti tal. Glede na to, iz katerih surovin je kompost narejen, nastane različen humus. Listje je eden najpomembnejših materialov za zastirko, saj pomembno prispeva tudi k nastajanju humusa v naravi. V bistvu lahko v zvezi s tem rečete naslednje:
- Listje sadnega drevja ali bukve ter pokošena trava in drugi materiali, ki vsebujejo dušik (npr. gnoj): za rastline, ki potrebujejo hranila, zlasti zelenjavo
- Hrastovi listi skupaj z lubjem in lesnimi potaknjenci: za mulčenje pod kisloljubnimi rastlinami, kot so rododendroni ali jagodičevje
- Listi oreha, platane ali kostanja: zelo taninski in težko gnijejo, zato neprimerni za mulčenje ali pridelavo humusa
Mulčenje trate z lastno pokošeno travo je zelo primeren način za ustvarjanje naravnega humusa neposredno na licu mesta. Raziskave so pokazale, da trate, ki jih redno kosite s kosilnico za mulčenje, razvijejo bolj robustno travo in so bolj odporne na konkurenčne rastline in bolezni trav.
Nasvet
Če želite mulčiti za nabiranje humusa, je vredno material za mulčenje dobro sesekljati, preden ga raztresete - na primer z drobilnikom ali, za trato, neposredno s kosilnico za mulčenje. To pospešuje stopnje razgradnje ter delovanje mikroorganizmov in encimov. To pomeni, da bo vaša vrtna zemlja hitreje pridobila na hranilnih učinkih nastalega humusa, ki zagotavlja strukturo in uravnava vodno ravnovesje.
Kdaj je promocija humusa smiselna?
Spodbujanje vsebnosti humusa v vrtni zemlji je načeloma vedno smiselno. Še posebej seveda, če obdelujete vrt, s katerega želite pridelati veliko pridelkov. Kompost, s katerega pridelavo in uporabo pospešite humificiranje vrtne zemlje, ne zaman imenujemo tudi »vrtnarjevo črno zlato«. Na splošno velja, da je vsebnost humusa, manjša od 4 %, nizka – kmetijska zemljišča, ki so bila močno prevrnjena in izlužena, so običajno veliko nižja. Glede na to, kako visoka ali nizka je njena gostota, bi morala vaša vrtna zemlja vsebovati humus nad 4%.
Če niste prepričani, koliko vaša vrtna zemlja potrebuje trajno injekcijo rodovitnosti, lahko posebej testirate svojo zemljo glede vsebnosti humusa. Vendar to zahteva določeno opremo, kot je prikazano v naslednjem videu:
Humus im Gartenboden - Humusgeh alt ermitteln
Pogosta vprašanja
Kakšna je razlika med humusom in kompostom?
Razlikovanje je pravzaprav le v izvoru: pri humusu je to pobuda narave, pri kompostu pa človek. Ljudje ustvarimo svoj kompostni kup ločeno od naravne zemlje (npr. v kompostnem kupu ali na preprostem kupu) posebej za izboljšanje vrtne zemlje in računamo na pomoč mikroorganizmov. Humus pa je čisto delo narave in naravno tvori vezi z minerali in lokalno prisotnimi mikroorganizmi. Ko se kompost vgradi v vrtno zemljo, se postopoma spremeni v pravi humus.
Kako lahko sami naredite humus?
Na to smo v bistvu že odgovorili s prejšnjim vprašanjem: pravi humus nastane le z naravno razgradnjo lokalnih mineralov in mikroorganizmov v zemlji. Humus lahko »naredite« sami le tako, da to nalogo zadolžite naravna tla. Če imate kompost, ki je že v napredni fazi razgradnje, in ga vdelate v zemljo, boste dobili pravi humus, kjer koli ga želite: na zelenjavnih in cvetličnih gredah ali na trati.
Kje se da dobiti humusno vrtno zemljo v večjih količinah?
Velike količine komposta za vrt dobite pri podjetjih za ravnanje z odpadki oz.ločite humusne in zemeljske rastline. Praviloma se dragocena, s hranili bogata in strukturno tvorna zemlja prodaja kot kompostna zemlja in ne kot humusna zemlja, saj o humusu, strogo gledano, lahko govorimo šele, ko je v naravnih tleh dolgo časa in se nadaljuje. razgraditi lokalno. Običajno lahko kompostno zemljo prevzamete iz tovarn humusa in zemlje po cenah med 5 in 10 evri na kubični meter (ne po teži). Posamezna dostava pogosto zahteva razumno ceno prevoza.
Kje se da poceni dobiti humusno zemljo?
Velike trgovine s strojno opremo, kot sta Obi ali Hornbach, ponujajo kompostno zemljo z vsebnostjo humusa zelo poceni. A bolje je, da vas nizka cena ne premami. Ker in pogosto je ponudba industrijski humus iz kompostarn, ki je nemalo onesnažen z ostanki kemičnih pesticidov, semeni plevelov, sporami gliv in celo plastiko ter majhnimi količinami težkih kovin, ki izvirajo iz nepravilno založenih zabojnikov za organske odpadke. Svoj humus lahko pridobite z lastnim kompostiranjem popolnoma brezplačno in, če skrbno ravnate z vrtnimi odpadki, brez škodljivih snovi – cena tukaj je samo potrpljenje.
Kako prepoznaš dober humus?
Če želite ločiti dober humus od manj dobrega, lahko preprosto opravite senzorične teste. Zanesite se na nos, roke in oči. Dragoceni humus je na otip uravnotežen, drobljiv in enakomerno vlažen, prijetnega vonja po lesu in gobah ter prozorne, temne barve. Poceni »industrijski« humus iz trgovin s strojno opremo, pakiran v plastiko, ima pogosto visoko vsebnost vode in celo previsoko vsebnost hranil. Seveda lahko z visoko vsebnostjo vode zaslužite več, še posebej, ker se kompostni paketi prodajajo po teži.
Ali je humus primeren za gojenje?
Vsekakor. Humus je pomembna sestavina rastne zemlje, saj ima čudovito drobljivo, zračno strukturo in lahko shrani veliko vode, kar je optimalno za razvoj mladih korenin. Zemljo za gojenje si lahko preprosto naredite sami, tako da dobro zrel kompost, torej humus v predhodni fazi, zmešate s peskom.