Lažni bezeg zavaja lahkoverne zbiratelje z jagodami, ki se zdijo varljivo resnične. Napaka ima lahko usodne posledice za zdravje, saj so plodovi pritlikavega bezga strupeni. Tako lahko ugotovite razliko od užitnega bezga.
Kako prepoznaš lažni bezeg?
Lažni bezeg (pritlikavi bezeg) se od pravega bezga razlikuje po nižji višini (150 cm), zelnati rasti, ožjih in krajših pernatih listih, neprijetnem vonju in navzgor obrnjenih, rahlo nazobčanih, strupenih jagodah.
Pritlikavi bezeg – ni imitacija ampak ponaredek Fuffzigerja
V pestri paleti bezgovih vrst ima pritlikavi bezeg (Attich) prav gotovo pravico do obstoja. Navsezadnje se odlikuje s tako robustno konstitucijo, da je posajena na sipine ob obali kot vetrobran. Kljub temu vsako leto prevara nabiralce jagod ob gozdnih robovih, saj so njeni strupeni plodovi varljivo podobni pravim bezgom. Podstrešje lahko prepoznate po teh značilnostih:
- lažni bezeg raste kot zelišče, pravi bezeg pa oleseni
- strupene, vijolično-črne jagode so stalno obrnjene navzgor, užitni sadeži pa visijo navzdol
- Jagode Attich imajo rahlo udrtino na lupini sadja
- listki na pravem bezgu so ožji in krajši
- Pritlikavi bezeg oddaja neprijeten vonj
- zavajajoč bezeg je s 150 centimetri višine občutno manjši
Razlika med ponaredkom in pravim ne sme zamegliti dejstva, da ima črni bezeg vsekakor določeno vsebnost strupov. To še posebej velja za bezgove jagode, ki jih ne moremo uživati surovih. Strup, ki ga vsebuje, se raztopi pri kuhanju pri temperaturi 80 stopinj Celzija. Ko gre za plodove pritlikavega bezga, noben način predelave ne vodi do užitnosti.
Nasveti in triki
Ker visoka toksičnost nepravega bezga velja za ptice in druge živali, se izogibajte tudi gojenju papagaja v naravnem vrtu. Primerna alternativa iz rodu bezga je na primer rumeni bezeg ali jelenov bezeg, ki sta lepa na pogled in sta hkrati dragocena rastlina za prehrano ptic.
