Če na vrtu zasadite eno ali dve gredici z nekaj paradižniki in kapusnicami ter morda vrsto korenja in nekaj zelišč za zabavo, načeloma ne potrebujete preveč načrtovanja. Če pa želite optimalno izkoristiti prostor in sebi in svoji družini zagotoviti svežo zelenjavo z lastnega vrta, morate skrbno načrtovati.
Kako pravilno načrtovati zelenjavni vrt?
Za optimalno načrtovanje zelenjavnega vrta najprej izračunajte potrebno površino (cca.20-50 m² na osebo), načrtujte pred in po posevke, uporabljajte mešane posevke in pazite na kolobarjenje. Brezplačna programska oprema za načrtovanje na internetu je lahko v pomoč.
Kako velik mora biti zelenjavni vrt?
Preden razmišljate o pred- in postkulturi, mešani kulturi in kolobarjenju za optimalno izrabo tal, morate najprej izračunati potrebno površino vrta. Velikost vašega zelenjavnega vrta je seveda odvisna od razpoložljivega prostora, pa tudi od tega, kako obsežna naj bo prihodnja letina. Nekaj sončnih kvadratnih metrov za nekaj rastlin paradižnika ali jagod se najde skoraj na vsakem vrtu. Da pa bo »pravi« zelenjavni vrt zadovoljeval lastne potrebe, je treba načrtovati vsaj 20 kvadratnih metrov na osebo. Če pa želite saditi prostorsko zahtevno zelenjavo za skladiščenje, kot je krompir ipd., in morda sadno drevje, se potreba po kvadratnih metrih poveča na najmanj 50 kvadratnih metrov – na člana gospodinjstva.
Načrtovanje zasaditev in semen v zelenjavnem vrtu
Če želite zasaditi svoj zelenjavni vrt, morate načrtovati uporabo gredic za optimalno uporabo. Možnosti za to so različne, saj gredice z zelenjavo lahko obdelujemo večkrat v rastni sezoni.
Pred in postkultura
Vsaka vrtnina ima določen čas setve ali sajenja, ki se ga je treba strogo držati - sicer obstaja nevarnost motenj v rasti in propadu pridelka. Ti časi se lahko med seboj zelo razlikujejo, zato se lahko splača pred in/ali postkultura do glavne kulture. Za to so posebej primerne vrste s kratko dobo pridelave, ki so že po štirih do osmih tednih pripravljene na žetev. V to skupino sodi večina solat, špinača, redkev, koper in čemaž. Seveda pa lahko takšne kratkotrajne vrtnine in zelišča sejete vedno znova in jih uživate sveže vse leto.
Mešana kultura
Mešano kulturo vrtnar razume kot gojenje različnih vrst zelenjave hkrati na isti gredi, pri čemer se te sadijo v vrstah eno zraven druge ali izmenično znotraj vrste. Najboljši način za to je, da izberete sosednje rastline, ki se med seboj harmonizirajo ali celo pospešujejo rast druga druge. Stoletja izkušenj kažejo, katera zelenjava in zelišča se najbolje ujemajo in katerih kombinacij se morate izogibati - in ta članek.
Kolobarjenje in kolobarjenje
Če določene zelenjavne rastline vedno znova gojite na istem mestu, rastejo vse slabše in letina postaja vse bolj skromna. Po eni strani je to posledica enostranskega odvzema hranil, ki pa ga lahko vrtnar nadomesti le z zelo usmerjenim gnojenjem. Predvsem pa tovrstna zasaditev spodbuja patogene (pogosto talne glive), ki lahko postanejo trdovraten problem. Negativne učinke lahko prepreči le kolobarjenje ali kolobarjenje. V bistvu to pomeni, da vsako leto spremenite območje pridelave in, če je le mogoče, šele po treh do štirih letih na to mesto ponovno posadite isto vrsto zelenjave. Kolobarjenje je še posebej pomembno za paradižnike: stalno gojenje na isti gredi lahko spodbuja pojav ožiga, bolezni venenja in ogorčic.
Nasvet
Mimogrede, na internetu si lahko prenesete brezplačno programsko opremo za načrtovanje za optimalno zasaditev vašega zelenjavnega vrta.
