Kutina je tradicionalno drevo in ponovno uživa vse večjo priljubljenost. Spada med pečkate sadne rastline in se pojavlja kot listopadni grm ali kot manjše drevo. Plodovi kutine so optično med jablano in hruško in so rumeno zelene barve. Imajo čudovit vonj in iz njih se da narediti marmelado ali žele.
Kako pravilno posaditi kutino?
Za pravilno posaditev kutine spomladi poskrbite za dovolj prostora, dobro odcedna, s hranili bogata in malo apnenčasta tla ter sončno ali delno senčno lego. Velikost koreninske grude določa jamico in območje cepljenja mora ostati prosto.
Kako pravilno posadim kutino?
Drevo kutine lahko doseže višino približno 8,00 metrov. Zato pri sajenju poskrbimo, da bo dovolj prostora. Pravi čas za sajenje kutine je pomlad. Koreninska gruda potrebuje jamico, ki je enaka velikosti krogle. Pred sajenjem je treba korenine gladko porezati, saj si tako zagotovimo boljšo oporo v fazi rasti. Po vstavitvi koreninske grude luknjo previdno prekrijemo z zemljo, pri čemer pazimo, da mesto cepljenja ostane prosto. Zdaj jo dovolj zalijte in kutina se bo spet počutila udobno. Sama tla naj bodo dobro odcedna in predvsem bogata s hranili, vendar ne preveč apnenčasta. Lokacija na polnem soncu ali delni senci zagotavlja odlično rast. Kutina je trdoživa, vendar jo je treba zaščititi pred zmrzaljo z vrtno kopreno (6,00 € na Amazonu), zlasti v prvih nekaj letih.
Pravilna nega drevesa kutine
Kutina je rastlina palisandra, ki jo je zelo enostavno vzdrževati in zahteva malo nege, zlasti v prvih nekaj letih. Drevo raste počasi, zato je redčenje le redko potrebno. Za kompaktno rast pa je treba redno rezati tanke vejice ali veje, ki rastejo navznoter. V vsakem primeru je treba paziti, da osrednja veja še naprej štrli čez stranske poganjke. Drugi pomemben kriterij za kompaktno rast, zlasti v sušnih mesecih, je dodajanje vode. Gnojenje je potrebno šele po približno 3 letih, saj do takrat zemlja oskrbuje kutino z vsemi hranili. Po približno štirih do osmih letih drevo prvič obrodi rumene plodove, ki vsebujejo veliko vitaminov A in C ter kalija, folne kisline in železa. Ko so surovi, niso pravega okusa, saj imajo grenak in rahlo lesen okus. Po kuhanju pa pokažejo svoj pravi užitek, ki pride še posebej do izraza v marmeladi ali želeju.
