Obstaja nešteto vrst ajde – toliko, da jih je popolnoma nemogoče strniti v en vodnik. Vsaka dežela pridelave ajde ima svoje sorte, ki so pogosto značilne za posamezno regijo. Lažje ločimo med vrstami ajde, predvsem pravo ajdo in tatarsko ajdo.
Kakšne sorte in vrste ajde obstajajo?
Sorte ajde se razlikujejo glede na regijo pridelave in vključujejo Darja (Slovenija), Koroški Hadn, Billy, Bambi, Pyra (Avstrija) in Hruszowska (Poljska). Najpomembnejši vrsti sta navadna ajda (Fagopyrum esculentum) in tatarska ajda (Fagopyrum tataricum), ki se razlikujeta po obliki listov in barvi stebla.
Vsaka država ima svojo sorto ajde
Ajda je razširjena v številnih državah Evrazije in v vzhodni Afriki. V različnih regijah sveta so včasih zelo različne vremenske in geografske razmere - zato ni presenetljivo, da si zadevne sorte niso povsem podobne.
Tukaj je nekaj primerov sort iz različnih držav:
- Darja v Sloveniji
- (Koroška) Hadn, Billy, Bambi in Pyra v Avstriji
- Hruszowska na Poljskem
- La Harpe v Franciji
Katera vrsta ajde je najboljša?
Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti na splošno. Na splošno pa je priporočljivo dati prednost sortam z veliko maso tisoč semen in po možnosti določeno toleranco na pozno setev.
Po drugi strani pa se morate izogibati sortam, vzgojenim za poletne pokrovne posevke – niso primerne za pridelavo zrnja v glavnem posevku.
Opomba: Za vaš (lastni) vrt ni posebnih sort.
Najpomembnejše vrste ajde
Vrste ajde je veliko lažje razvrstiti in poimenovati kot sorte ajde - še posebej, ker sta pri nas pomembni le prava ajda (bot. Fagopyrum esculentum) in tatarska ajda (bot. Fagopyrum tataricum).
Obe vrsti pripadata rastlinskemu rodu ajda (bot. Fagopyrum) v družini dresnikov (bot. Polygonaceae). Glavna značilnost so listi: pri tatarski ajdi so običajno širši kot dolgi. Poleg tega je barva stebel v času plodov pri tatarski ajdi zelena, pri ajdi pa rdeča.
Razlike so tudi v sestavinah: v nasprotju s pravo ajdo tatarska ajda ne vsebuje salicilaldehida, vsebuje pa naftalin. Obe snovi sta še posebej opazni skozi vonj.
Zgodovinske informacije o ajdi
Ajda izvira iz Srednje Azije, predvsem iz Mongolije. Od tam naj bi ga Tatari in Saraceni prinesli v Evropo prek islamskih držav.
Ajdo naj bi v Nemčiji gojili že od 13. stoletja. Takrat je služil predvsem kot mašilo na močvirnih in peščenih tleh. Pogosto so ga uporabljali tudi na močvirjih in kot pionirska rastlina po posečenem poljedelstvu.
